PEVEC
Basbaritonist Juan Vasle se je rodil v Buenos Airesu v Argentini. Pevsko diplomo si je pridobil na Visokem inštitutu za umetnost (Instituto Superior de Arte) v Teatru Colón v Buenos Airesu ter se izpopolnjeval v Münchnu, Londonu, na Dunaju in v Ljubljani pri Ernstu Haefligerju, Antonu Dermoti, Heather Harper in Ferdinandu Radovanu. Nastopal je kot operni in koncertni pevec v Teatru Colón (opere Adriana Lecouvrer, Pikova dama, La Hacienda, Help, help, The Globolinks, Čarobna piščal, Rienzi, oratorij Golgota) in v drugih južnoameriških gledališčih (Cosi fan tutte, Seviljski brivec, Rigoletto, La Bohème).
Leta 1988 je bil finalist na mednarodnem pevskem natečaju Luciano Pavarotti v Filadelfiji v ZDA. Leto pozneje se je predstavil na koncertni turneji po Avstraliji. V Nemčiji je sodeloval na koncertni turneji in na posnetku zgoščenke oratorija Blagri (Les Beatitudes) Cesarja Francka pod taktirko slovitega nemškega dirigenta Helmutha Rillinga.
Vasle je prvak ljubljanske Opere in baleta SNG, kjer je odpel vrsto pomembnih basovskih vlog: Zaharija (Nabucco), Lindorf, Coppelius, Dappertutto, Mirakel (Hoffmannove pripovedke), don Alfonso (Cosi fan tutte), Ferrando (Trubadur), Escamillo (Carmen), St. Bris (Hugenoti), Arkel (Peleas in Melisanda), Ramfis (Aida), komtur (Don Giovanni), don Bazilio (Seviljski brivec), Grof von Walter (Luisa Miller), Oče (Lepotica in zver), Sam (Ples v maskah), Tejrezias (Oedipus Rex), Glas ljudskega pevca, Zaspani buenosaireški vrabec, Glasni stari zmikavt, Prvi psihoanalitik, Glas tiste nedelje (María de Buenos Aires). Sodeloval je pri praizvedbah štirih slovenskih oper. Leta 1992 je pel vlogo Črtomirja v operi Krst pri Savici Matije Tomca (koncertna izvedba) in Martina Krpana v operi Krpanova kobila Janija Goloba, leta 2005 politkomisarja Kremna v delu Alojza Ajdiča Brata, leta 2012 pa duhovnika v operi Ljubezen kapital Janija Goloba.
Pel je tudi veliko oratorijev: Elija, Maša v h-molu, Pasijon po svetem Janezu, Rekviem (Verdi, Mozart, Hydas), Stabat Mater (Rossini, Dvořak), Petit Messe Solennelle (Rossini), Deveta simfonija (Beethoven).
Pri obeh obiskih papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji v letih 1996 in 1999 je v Slivnici in pri Betnavi v Mariboru nastopil kot solist v Šestnajsti maši Jožeta Trošta.
Decembra leta 2000 je slovenska televizija predvajala enourni portret z naslovom Portret Juana Vasleta, glas med žogo in zemeljsko kroglo. Posnetki so nastali v Buenos Airesu in Ljubljani.
Maja 2005. leta je z družino sodeloval pri oddaji Evropa 2004, ki jo je ob vstopu Slovenije v EU na svojem mednarodnem kanalu predvajala španska državna televizija (Televisión española).
Med letoma 2004 in 2011 je izvedel tri turneje po Sloveniji vokalnim kvartetom Opus Cuatro in dve s skupino Javier Rodriguez & Chensamble Argentino, obe iz Argentine.
Decembra 2004 sta z ženo, mezzosopranistko Adriano Abbati de Vasle prevzela glavni pevski vlogi v tango operi María de Buenos Aires Astorja Piazzolle. Predstave so bile v Narodnem domu v Mariboru.
Leta 2010 je prejel Betettovo nagrado za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti.
Nastopil je v mestih: Buenos Aires, La Plata, Córdoba, Jujuy, Santa Fe, Paraná, Rosario (Argentina), Porto Alegre (Brazilija), Asunción (Paragvaj), Lima (Perú), Frankfurt, München, Mannheim, Stuttgart, Köln, Amberg, Herzogenaurach (Nemčija), Gorica, Pistoia, San Dona del Piave (Italija), Washington, D.C. (ZDA), Praga (Češka), Reka, Zagreb (Hrvaška), Priština (Kosovo), Toronto, Ottawa (Kanada), Geelong, Melbourne, Sydney (Avstralija).
Sodeloval je z orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoniki RTV Slovenija, komornim ansamblom Slovenicum, komornim orkestrom Camerata Labacensis, z orkestroma slovenske policije in vojske, z Buenosaireško filharmonijo, Buenosaireškimi simfoniki, s simfoničnimi orkestri argentinskih mest Córdoba, Santa Fe in La Plata, z orkestrom Katoliške univerze v Porto Alegreju v Braziliji, Zagrebško filharmonijo, s Praškimi simfoniki, z orkestrom Nemškega radia iz Stuttgarta, s simfoniki iz Hofa in s kosovskimi filharmoniki.
Dirigirali so mu: Lovrenc Arnič, Stuart Bedford, Pedro Ignacio Calderón, Lorenzo Castriota Skanderbeg, Reinaldo Censabella, Mirko Cuderman, Eddi De Nadai, Anton Dešpalj, David De Villers, Ayrton Desempeleare, Simon Dvoršak, Peter Feranec, Jorge Fontenla, Marko Gašperšič, Velisar Genčev, Roberto Gianola, Carlos Giraudo, Antonio Guadagno, August Haltmayer, Berthold Höps, Milan Horvat, Georg Hörtnagel, Marko Hribernik, Višnja Kajgana, Iztok Kocen, Jaroslav Kzylink, Simon Krečič, Janos Kulka, Pavel Kühn, Uroš Lajovic, Mojca Lavrenčič, Andrea Licata, Marko Letonja, Fuad Mansurov, Gianluca Marciano, Marko Munih, Anton Nanut, Stefano Pellegrino-Amato, Mario Perusso, Zoltan Peszko, Živa Ploj Peršuh, Pierre-Dominique Ponnelle, František Preisler ml., Helmuth Rilling, Simon Robinson, Dieter Rossberg, Wolfgang Rot, Antonio Russo, Nicola Samale, Franco Sebastian, Borut Smrekar, Aleksandar Spasić, David Švec, Milivoj Šurbek, Igor Švara, Ottavio Terreni, Jože Trošt, Kristijan Ukmar, Loris Voltolini, Reinaldo Zemba, Pablo Zinger, Nikolaj Žličar.
V Ljubljani je izdal šest zgoščenk: Slovenske pesmi (24 samospevov in narodnih pesmi), Slovenski samospevi XX. stoletja (44 samospevov, 29 skladateljev), Sudamérica (24 samospevov in narodnih pesmi iz vseh južnoameriških držav), vse ob klavirski spremljavi Leona Engelmana, Raduj človek moj (24 božičnih pesmi z gosti: Big Band RTV Slovenija, New Swing Quartet, Godalni kvartet Tartini, Komorni zbor RTV Slovenija, MPZ Anton Foerster, Leon Engelman, Oto Pestner, Cita Galič in Tone Potočnik), Ljuba si, pomlad zelena (17 slovenskih narodnih pesmi) s pianistko Jeleno Boljubaš in Operne arije s Simfoniki RTV Slovenija.
Novinar
Juan Vasle je tudi novinar. Diplomiral je na Visoki novinarski šoli v Buenos Airesu. V sedemdesetih letih je bil redno zaposlen pri tedniku Mercado, vodilnem v poslovnem in gospodarskem svetu. Pisal je nogometne komentarje v časopisu Crónica. Bil je soustanovitelj in glavni urednik glasbene revije ProMúsica. Veliko je poročal iz tujine, med drugim iz Nassaua, Miamija, Filadelfije, New Yorka, Toronta, Melbourna, Vzhodnega Berlina, Londona, Lime, Milana, Münchna, Pariza, Prage, z otoka Karpatos, s Punta Cane, iz Santa Dominga, Montevidea, Punta del Este, Asunciona, Ria de Janeira, Porto Alegrea, São Paula, Foz de Iguaçua, Córdobe itd.
Kot strokovni komentator resne glasbe je sodeloval v oddaji Matutino 103, ki jo je vodil znani napovedovalec Luis Garibotti in je v Barceloni prejela nagrado Ondas, največje odličje za oddaje v španskem jeziku.
V Sloveniji je objavljal članke, intervjuje in reportaže o južnoameriškem nogometu v časniku Delo in športnem dnevniku Ekipa. V časopisu Dnevnik je pisal kolumno z naslovom Volej z odra. Objavljal je članke in intervjuje za Dnevnikovo sobotno prilogo Objektiv in za Sobotno prilogo Dela. Sodeloval je kot komentator v prenosih južnoameriškega nogometa na športnem kanalu Šport TV, kot kolumnist TV Slovenija ne štirih svetovnih prvenstvih (2006, 2010, 2014, 2018) in v dveh finalih Lige prvakov (Planet TV 2014, Sportklub 2015). Trenutno komentira tekme južnoameriškega nogometa na športnem kanalu Sport Arena TV. Uredil je več glasbenih oddaj za Radio Slovenija.
Napisal je knjigo Pevci so tudi ljudje (Založba Ognjišče), ki predstavlja 24 pogovorov z znamenitimi opernimi pevci, kot so José Carreras, Plácido Domingo, Luciano Pavarotti, Montserrat Caballé, Teresa Berganza, Jessye Norman, Fiorenza Cossotto, Anton Dermota, Thomas Quasthoff in drugi. Leta 2002 je pri založbi Mladinska knjiga izšla druga knjiga Fuzbal, tango in polka z resničnimi nogometnimi zgodbami iz Slovenije in Južne Amerike, konec leta 2005 pa bila na trgu knjiga Ustavite svet - mundial je tu!, prva zgodovina svetovnih prvenstev v slovenskem jeziku. Leta 2022 je izšla prva knjiga v španskem jeziku: Patear es humano, gambetear es divino (Brcati je človeško, preigravati je božansko).